Zadnje dodane
Aktualni Razpisi
Zadnji nasvet
Kot sem vam že v prejšnjem nasvetu povedal, vam bom tokrat pomagal naložiti nekaj fotografij v vaš novo ustvarjeni račun na FOTOBOOKU.
...
|
Četrtek, 01 Julij 2010 16:27
|
|||
|
Po dolgi noči vožnje smo na praznično jutro, 25. junija, prispeli do Azurne obale in pot nadaljevali do našega prvega cilja, Avignona. Kljub neprespani noči in vročini nas je čudovito mesto z veličastno papeško palačo, obzidjem in mostom, premamilo, da smo takoj začeli s fotografskim raziskovanjem mesta. Da je lahko vsak od nas naredil res dobre posnetke je poskrbel Igor, ki je bil s strokovnimi nasveti vedno pripravljen priskočiti na pomoč. Prva prava fotodelavnica se je začela ob vrtiljaku, ko nas je učil, kako fotografirati gibajoče objekte na način, da je gibanje vidno, objekt, ki ga fotografiramo pa še vedno oster.
Našo foto delavnico smo nadaljevali ob čudovitih nasadih cvetoče sivke pred mestnim obzidjem z znamenitim mostom čez reko Rono.
In tu se je porodila že nova ideja, da bi fotografirali most s papeško palačo po sončnem zahodu, v času, ki ga fotografi imenujemo "modre urice".
Po pravem francoskem zajtrku s svežimi rogljički in hrustljavimi francoskimi bagetami v malem hotelu,
smo se odpravili do najbolj ohranjenega in največjega rimskega akvedukta Pont du Gard. Nastali so čudoviti posnetki ne samo mostu, ampak tudi mogočnih oljk, ki mu delajo družbo že več stoletij.
Pot nas je vodila naprej do kraja St. Maries de la Mer, ciganske prestolnice ob obali. Malo turistično mesto s pisanimi ulicami in vsiljivimi cigankami ter čudovito cerkvijo v obliki utrdbe z zanimivo notranjostjo je prav poseben izziv za vsakega fotografa.
Mesto leži v središču naravnega parka Camergue, ki je znan po velikih čredah govedi in konj, ki svobodno divjajo po močvirnatih prostranstvih, ter flamingih. Zato smo se odločili, da se z ladjico popeljemo po reki Roni v osrčje Camargua in skušamo v objektiv ujeti te čudovite živali.
Na poti domov smo se ustavili v Fonteviellu, kjer stoji star mlin na veter. Igor si je zamislil kratko delavnico in naučili smo se, kako na fotografiji brez photoshopa prikažemo vrtenje mlinske vetrnice.
Še kratek postanek v skalo vklesanem mestu Le Boux, ki s svojimi ozkimi ulicami, živo pisanimi pročelji hiš in malimi trgovinicami nobenega fotografa ne pusti ravnodušnega.
Po povratku v Avignon in hitri večerji so nas čakale še naše "modre urice".
Medtem ko smo čakali na pravi trenutek, nas je Igor še mimogrede naučil, kako malo drugače uporabljati bliskavico v večernih urah na prostem.
In ravno zaradi tega je po fotografiranju v času "modrih uric" nastala zelo zanimiva delavnica o kreativni uporabi bliskavice.
Tretji dan našega potepanja smo začeli v mestu Vaucluse, kjer izvira reka Sorgue. V hladu ob deroči reki in starih vodnih kolesih nas je Igor učil, kako fotografirati tekočo vodo.
Kar prekratek je bil ta postanek, vendar nas je čakalo še toliko zanimivega. Ob vasici Gordes smo si ogledali tipična provansalska pastirska zatočišča imenovana Bories, postavljena iz kamna brez vezivnega materiala.
Naslednji postanek je bil v slikoviti vasici Roussillon, ki je znana po izkopih žareče zemlje v vseh odtenkih oker barve. Prav ta barvitost kraja je privabila že veliko umetnikov in tudi mi smo se po dobri uri odpravili naprej s čudovitimi posnetki.
Končno smo se odpravili proti našemu glavnemu cilju, fotografiranju cvetoče sivke. Najprej smo se ustavili pri samostanu Senanque, kjer smo pod vtisi fotografij z razglednic pričakovali preveč, saj so polja sivke okoli samostana neurejena.
Zato smo se v upanju, da bomo cvetočo sivko našli drugje, odpravili čez gorovje Lubenon in dolino reke Durance in se povzpeli na Plato de Valencole, ki je največje področje gojitve sivke v Provansi.
Ker pa sivka zaradi dolge zime tudi tu še ni cvetela, smo naredili samo nekaj posnetkov le-te, zato pa smo izkoristili trenutek, ko nam je pot prekrižala velika čreda koz, se ustavili in v objektiv ujeli ta zanimiv dogodek.
Pot do novega prenočišča je bila kar dolga, vendar nam jo je Igor skrajšal s predavanjem, kako fotografirati objekte in ljudi iz premikajočega se avtobusa.
Večer smo preživeli v čudovitem hotelu v Aixu, kjer smo, po imenitni francoski večerji v restavraciji ob bazenu, prenočili.
Zadnji dan smo začeli z ogledom mesta Aix, znanega po čudovitih vodnjakih in sodobnih umetnikih, ki svoja dela razstavljajo kar na ulicah Aixa.
Po postanku v Antibesu smo pot nadaljevali ob Azurni obali do mesta Eze s parfumerijo Fragonard, kjer so nam predstavili umetnost izdelovanja parfumov.
Tu so nastali naši zadnji posnetki in čakala nas je dolga pot domov.
Čas v avtobusu pa smo spet izkoristili za učenje, saj nam je Igor na primerih različnih posnetkov spet malce bolj približal umetnost fotografiranja, tako da smo tudi mi, ki smo se do sedaj srečevali s fotografijo bolj občasno, postali navdušeni fotografi. Hvala še enkrat Igorju iz Fotosalona in vsej ekipi Ojla. Se že veselim naslednje fotodelavnice,ki bo v Toskani. Petra p.s.
|
Francoska govorica, vonj po sivki in barvite vasice obudijo v meni spomin na Provanso, kjer sem bila na štiridnevnem potepanju s FOTOSALONOM Celje in turistično agencijo Ojla.
